Narodnozabavni ansambel iz Slovenj Gradca. Ustanovili smo ga maja 1995, danes nas je šest.
Ansambel Rosa smo ustanovili maja 1995 v Slovenj Gradcu. Na začetku sta nam z glasbenimi nasveti pomagala izkušena glasbenika Bojan Zeme in Igor Podpečan, ki je bil naš mentor in je za nas napisal prve skladbe.
Od takrat smo izdali 12 albumov v slovenščini in nemščini, nastopili na številnih festivalih narodnozabavne glasbe ter v radijskih in televizijskih oddajah. Največ pa igramo tam, kjer je najlepše: na porokah, obletnicah, veselicah in koncertih, doma, v Avstriji in Nemčiji.
Arijana je dokaz, da lahko ženska uspešno usklajuje marsikaj – službo, družino in še petje v ansamblu. Po poklicu veterinarka, po duši pa pevka, ki zna poskrbeti, da ansambel ne ostane brez glasu in da fantje ne zganjajo neumnosti.
Ko ne rešuje živalskih življenj in ne stoji na odru, jo (verjetno v dvo- in štirinožni družbi) najdete v hribih. Saj veste, brez pevke ni pravega ansambla – in brez Arijane bi bilo pri nas zagotovo čisto preveč tiho!
Andrej je šef našega ansambla, v katerem vztraja že vse od ustanovitve – in če bi želeli našteti vse njegove vloge, bi verjetno potrebovali kar svoj koncertni večer! Igra harmoniko in klaviature, skrbi, da so vsa besedila na svojem mestu, da je oprema pripravljena, in na špil praviloma pripelje toliko robe, da se človek vpraša, ali smo prišli igrat ali odpirat trgovino.
Če kaj manjka, bo sestavil zvočnik, poskrbel za grafično podobo benda, zmiksal kakšno skladbo ali pa kar napisal novo. Skratka, Andrej je človek, ki zna poskrbeti za skoraj vse – še vedno pa nam ni jasno, kako mu ob vsem tem uspe biti tudi učitelj harmonike in najboljši ravnatelj glasbene šole daleč naokrog.
Jani je naš trobentač, ki je z ansamblom Rosa že od samega začetka – in očitno mu še vedno ni zmanjkalo ne volje ne idej! Ker ga poznajo praktično vsi, ni presenetljivo, da jih prav toliko tudi spremlja Koroški radio, kjer Jani vsako sredo zvečer vrti domačo muziko in še veliko več, v „Sredini paradi domačih“.
Že nekaj časa raziskuje, kateri inštrument bi v ansamblu še lahko igral, a končna odločitev še ni padla. Med pavzami skrbi za zabavni program, pogosto pa prevzame še vlogo šoferja, da se ansambel varno pripelje na špil in domov.
Mare je z ansamblom že skoraj od začetka, za baritonom in basom pa stoji človek, ki gre v korak s časom in se v tem, čeprav včasih z nekoliko spodbude, odlično znajde. Po poklicu je strojni mehanik, pri nas pa edini „Štajerc“, ki ga že leta vztrajno učimo pozitive – da je torej kozarec napol POLN – saj se vendar ve, da se Štajerci praznih kozarcev bojijo bolj kot napačnih tonov!
Mare je zabaven, vedno pripravljen na akcijo in človek, na katerega se lahko zaneseš. Tu in tam pa tudi on rabi nas, da ga spomnimo, da ni samo dober basist, pač pa tudi odličen pevec.
Žiga je naš najmlajši član, glasba pa ga spremlja že od malih nog. Začel je s harmoniko, potem pa ugotovil, da je očitno en inštrument premalo, zato je v roke vzel še klarinet, danes pa poleg tega obvlada tudi kitaro in petje.
Je človek, ki ne zapravlja besed po nepotrebnem. Po poklicu je zdravstveni tehnik in reševalec, tako da je v ansamblu tudi naš uradni človek za primere, ko kdo pretirava s plesom, pijačo ali pa samo potrebuje malo prve pomoči.
Sergeju so že od malih nog namenili glasbeno pot, zato zdaj pri nas skrbi za ritem – tako s kitaro kot z bobni, vmes pa tudi zapoje. Po poklicu je mehatronik operater, po duši pa pravi glasbenik, motorist, kuhar in večni žurer, ki mu idej za nove komade nikoli ne zmanjka!
Na vajah se drži svojega časovnega pasu, ki se očitno nekoliko razlikuje od našega. Ampak nič za to – smo se že naučili dodati tistih 15 minut – saj ko gre zares in je na sporedu špil, se vedno znajde ob pravem času na pravem mestu in s svojim talentom, idejami in dobro voljo poskrbi, da nam ne zmanjka ne ritma in ne razlogov za smeh!
V več kot treh desetletjih je z ansamblom Rosa igralo in pelo več glasbenikov. Hvala vsem, ki so soustvarjali našo zgodbo.